Iskanje po izrazu arhitekt:
- Globevnik Josip
Diplomiral je 1968 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Doktoriral je prav tam 1972, mentor je bil I. Vidav. V letih 1969-88 je delal na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, za izrednega profesorja je bil izvoljen 1978, za rednega 1983. Od 1988 je redni profesor za matematično analizo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Bil je gostujoči profesor na univerzah v ZDA, 1973/74, 1978/79, 1983/84, krajši čas na več univerzah v Evropi, Braziliji, Izraelu. Njegovo raziskovalno področje je kompleksna analiza, predvsem teorija holomorfnih funkcij več kompleksnih spremenljivk in holomorfnih preslikav. V mednarodnih matematičnih revijah je objavil okoli 60 znanstvenih člankov in razprav in poročal o svojem delu na številnih mednarodnih matematičnih srečanjih. Od 1985 je dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, od 1989 redni. 1976 je prejel Kidričevo nagrado. - Gruber Gabrijel
Jezuit, hidrotehnik, arhitekt, učitelj naravoslovja, tehnike, mehanike in fizike.
Bil je Slovenec po obeh starših. Končal je filozofske in teološke študije na Univerzi v Grazu. Najprej je na orientalski akademiji na Dunaju poučeval latinščino. 1765 je vstopil v jezuitski red in 1769 prišel v Ljubljano. Na katedri za mehaniko je poučeval risanje, geometrijo, mehaniko in hidravliko. Delal je poskuse za izdelavo papirja iz lesnega žaganja in izboljšave kolovrata. Od 1772 – 1791 je vodil navigacijsko direkcijo, ki je skrbela za plovbo po Ljubljanici, Savi in Kolpi. 1772 je dobil dovoljenje cesarice Marije Terezije za gradnjo kasneje imenovanega Gruberjevega prekopa med Grajskim hribom in Golovcem z namenom ublažitve poplavljanja Ljubljanskega barja. Zaradi prekoračitve načrtovanih stroškov so Gruberju približno po tretjini izkopov odvzeli vodstvo projekta. 1775 je Gruber začel z gradnjo po njem imenovane palače med starim jezuitskim seminarjem in novim kolegijem. V njej je bila šola za mehaniko in hidravliko, knjižnica za mehaniko in agronomijo, zbirka ladijskih modelov, več naravoslovnih in rudninskih zbirk. Med 1773 in 1776 je vodil obnovo v požaru uničene jezuitske gimnazije pri Sv. Jakobu. Po razpustitvi jezuitskega reda v Avstriji je 1784 odšel v Rusijo in v Polocku v novoustanovljenem jezuitskem kolegiju predaval arhitekturo, mehaniko in fiziko. Bil je arhitekt nekaj stavb v tem mestu. 1800 je postal rektor jezuitskega kolegija v Sankt Petersburgu in avgusta 1802 general jezuitskega reda. Dobro je sodeloval z dvorom carja Pavla I. in pri papežu dosegel priznanje ruske jezuitske province. - Kilar Bogdan
Diplomiral je na Prirodoslovno – matematični fakulteti v Ljubljani, doktoriral 1971 na Tehniški Visoki šoli v Münchnu. Delal je na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, od 1985 kot izredni profesor. Ukvarja se z geodetsko astronomijo in višjo geodezijo. O tem je napisal knjigo Sferna trigonometrija z uporabo v geodeziji, Ljubljana 1983. Objavil je o znanstvenih in 45 strokovnih člankov in 3 visokošolske učbenike. Piše tudi v poljudne astronomske revije. - Kladnik Rudolf
Diplomiral je 1956 na Tehniški visoki šoli v Ljubljani in doktoriral 1963 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani z disertacijo Transportni problemi termičnih nevtronov. Izpopolnjeval se je 1957 v reaktorski šoli v Harwellu (Anglija) in 1961 na mednarodnem inštitutu v Chicagu. Od 1959 je delal na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, od 1979 kot redni profesor za fiziko. 1967-68 je predaval predmete iz reaktorske tehnike na univerzi v Manhattnu (Kansas). Ukvarjal se je s fiziko, z energijsko problematiko zgradb in predvsem z uporabo sončne svetlobe za ogrevanje bivalnih prostorov. Napisal je univerzitetne in srednješolske učbenike iz fizike in učbenik za reaktorsko fiziko, 1982. Objavil je več strokovnih člankov. - Sajovic Oton
Diplomiral je 1929 na matematičnem oddelku Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Poučeval je na srednjih šolah, najdalj na Prvi realni gimnaziji v Ljubljani. 1946 je postal izredni profesor za opisno geometrijo na Fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Do 1960 je bil edini učitelj opisne geometrije na ljubljanskih tehniških fakultetah. 1961 je bil izvoljen za rednega profesorja na Fakulteti za arhitekturo,gradbeništvo in geodezijo.