Iskanje po izrazu inženir:
- Brudar Božidar
(vir: Inženirska akademija Slovenije) - Grabec Igor
Inženirska akademija Slovenije - Grasselli Jože
Vsa profesorska leta je bil miren in prijazen predavatelj, strog, a korekten na izpitih, priljubljen kot mentor diplomskih del matematikov. Trudil se je privzgojiti občutek za matematično strogost, za eksaktno formulacijo zastavljenega problema in dobljene rešitve. Kljub temu, da je poučeval bodoče inženirje, ki jim je bila, vsaj nekaterim, matematika že apriori težko breme, se študentje niso pritoževali nad njim. - Plemelj Josip
Plemljev prihod v Ljubljano 1919 je bil zelo pomemben za razvoj matematike v Sloveniji. Vzgojil je številne generacije matematikov, učiteljev matematike, inženirjev. Po 2. svetovni vojni so v Delih SAZU izšle Teorija analitičnih funkcij, 1953, Diferencialne in integralne enačbe. Teorija in uporaba, 1960, Algebra in teorija števil, 1962. Zadnje delo Problems in the Sense of Riemann and Klein (New York, London, Sydney, 1964) obravnava probleme, s katerimi se je Plemelj največ ukvarjal. Plemljeva bibliografija obsega 30 znanstvenih razprav v različnih matematičnih revijah. Bil je redni član SAZU od ustanovitve 1938 naprej, dopisni član JAZU v Zagrebu, srbske akademije znanosti v Beogradu, bavarske akademije znanosti v Münchnu. Je častni doktor Univerze v Ljubljani. - Potočnik Herman
Raketni inženir.
1913 je končal tehničnoinženirsko vojaško akademijo v Mödlingu. Med 1. svetovno vojno je bil na frontah v Galiciji, Srbiji, Bosni, na Soči. 1919 so ga zaradi tuberkoloze upokojili. 1925 je diplomiral kot specialist za raketno tehniko na Tehniški visoki šoli na Dunaju. Pod psevdonimom Noordung je izdal knjigo Das Problem der Befahrung des Weltraums, Berlin 1929, v slovenščini prevod Petra Srakarja, Ljubljana 1986, Problem vožnje po vesolju. S to knjigo je postal eden od utemeljiteljev vesoljske tehnike. Veliko je izvirnih zamisli, npr. za umetno težnost na vesoljski postaji, tehnične rešitve vesoljske medicine. Kasnejši dosežki vesoljske tehnike so potrdili marsikateri Potočnikov predlog. - Repovš Dušan
Je med ustanovnimi člani Inženirske akademije Slovenije. - Sega Ronald
Po rodu je ameriški Slovenec. Diplomiral je iz matematike in fizike na Akademiji ameriškega vojaškega letalstva. 1975 je magistriral iz fizike na Državni univerzi Ohio v Columbusu, 1982 pa doktoriral iz elektroinženirskih znanosti na Državni univerzi Colorado v Fort Collinsu. Tam je redni profesor. 1990 je postal kandidat za astronavta pri vesoljski agenciji NASA. 1994 je prvič poletel v vesolje. Bil je inženir poleta Discovery STS-60 s 199 urami v vesolju. Nato je bil koordinator urjenja posadk v vesoljskem sodelovanju ZDA in Rusije. Bil je pilot poveljnik odprave Atlantis STS-76, med katero se je raketoplan združil z vesoljsko postajo Mir, 1996. - Vega Jurij
Matematik, inženir, vojak.
Jezuitsko srednjo šolo je obiskoval 1767 – 1773 v Ljubljani. Študij matematike je nadaljeval na ljubljanskem liceju in ga zaključil 1775. V Notranji Avstriji se je zaposlil kot navigacijski inženir, verjetno pri urejanju rečnih korit za plovbo. 1780 je vstopil v vojaško službo, se preselil na Dunaj in spremenil priimek iz Veha v Vega. Od 1781 je učil matematiko na topničarski šoli, od 1786 kot profesor. Predaval je tudi fiziko in balistiko. Pisal je učbenike in sestavljal priročnike in logaritmovnike. V vojaški službi je napredoval od podporočnika 1781 do podpolkovnika 1802. 1789 je v vojni s Turki poveljeval bateriji težkih možnarjev in odločilno pripomogel k zavzetju Kalemegdana/Beograd. Z drznostjo, domiselnim poveljevanjem in vojaško- tehničnim znanjem se je izkazal še v vojnah 1789-92 proti Prusom, 1793-97 proti Francozom. Najvišje vojaško odlikovanje, red Marije Terezije, je kljub vsem uspehom, zaradi nasprotovanja enega od višjih oficirjev, dobil šele 1796. 1800 je od Franca II. dobil dedni baronski naslov. Vzrok njegove smrti ni znan. - Žabkar Albin
Sam ali s sodelavci je napisal več kot 10 učbenikov matematike in fizike za osnovno in srednjo šolo. Najpomembnejša sta Geometrija za 3. in 4. razred srednjih šol, 1937, Fizika za nižje razrede srednjih šol I-II, 1952, 1953. Prevedel je Matematični priročnik za inženirje in slušatelje tehniških visokih šol, v študentskem žargonu imenovan Bronštajn.