Iskanje po izrazu trdne snovi:
- Blinc Robert
Njegovo raziskovalno delo je fizika trdne snovi, natančneje feroelektrikov, z jedrsko in elektronsko spinsko resonanco. Od 1976 je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in od 1980 podpredsednik, dopisni član Saške akademije znanosti, član Newyorške akademije znanosti. Je član mednarodnih uredniških odborov revij Ferroelectrics, Ferroelectrics Letters, Chemical Physics, Physics(Section B), Phase Transition, Bulletin of Magnetic Resonance, Molecular Crystals, Liquid Crystals. Prejel je nagrado Mednarodne unije za magnetno resonanco, nagrado AVNOJ-a 1978 in dvakrat Kidričevo nagrado, skupaj s sodelavci (1961, 1975). - Gosar Peter
Fizik, profesor fizike, začetnik in mentor teoretičnih raziskav trdne snovi.
1953-57 je delal pri polprevodnikih v Inštitutu za elektrozveze, od 1957 v NIJS (čez nekaj let imenovanem IJS). Od 1963 naprej je na oddelku za fiziko Univerze v Ljubljani predaval predmet Fizika trdne snovi, pa še predmete Mehanika kontinuov, Kvantna mehanika, Kvantna optika, od 1971 naprej kot redni profesor. Trikrat po 1 leto (1958, 1964, 1972) je raziskoval na univerzah v Franciji in v ZDA. Upokojil se je 1993. - Levstek Igor
Med 1960 in 1976 je objavil skupaj s soavtorji 9 originalnih znanstvenih člankov, precej o fiziki trdne snovi. Med 1962 in 1964 je napisal 3 dela o zgradbi in delovanju laserjev, kasneje o spektroskopiji z lasersko svetlobo. 1972 je izšla krajša knjiga (80 str.) o nelinearni optiki. 6 končnih poročil o raziskavah obravnava, npr. 1975, uporabo jedrske magnetne resonance, kasneje, npr. 1988, primerjalne študije o znanstveno tehnološki politiki. - Levstik Adrijan
Diplomiral je 1965 in doktoriral 1972 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Od 1965 dela na Inštitutu Jožefa Stefana. 1972 in 1975 se je izpopolnjeval v Nemčiji kot Humboldtov štipendist, 1987 pa na Inštitutu za eksperimentalno fiziko Univerze v Saarbrücknu. 1990 je postal izredni profesor na Tehniški fakulteti v Mariboru. Njegovo raziskovalno področje je fizika trdne snovi, predvsem dielektrična spektroskopija. V mednarodnih fizikalnih revijah je objavil 87 znanstvenih člankov. 1986 je bil (z B. Žekšem) sodobitnik Kidričeve nagrade. - Pintar Milan Mik
Leta 1952 je začel študij fizike na Tehniški fakulteti univerze v Ljubljani. Za infrardečo spektroskopijo je skupaj z R. Blincem dobil študentsko Prešernovo nagrado. Leta 1958 se je zaposlil na inštitutu Jožef Stefan in začel raziskovati feroelektrike z vodikovo vezjo. Leta 1966 je doktoriral iz NMR študije strukture in dinamike feroelektrikov. Konec 1967 je sprejel mesto profesorja na univerzi Waterloo (Ontario). Laboratorij te univerze se je razvil v vodilni za NMR v Kanadi. Pri profesorju Pintarju se je izšolalo 15 doktorandov. Od 1986 naprej je bil znanstveni svetnik laboratorija za magnetno resonanco Odseka za fiziko trdne snovi na IJS. - Poberaj Savo
Diplomiral je 1955 na Tehniški fakulteti v Ljubljani in doktoriral 1959 na Naravoslovni fakulteti v Ljubljani. 1956 se je zaposlil na Inštitutu Jožef Stefan in delal na področju mikrovalovne tehnike, kjer ima priznan 1 patent, in fizike trdne snovi. Izdelal je prvi merilnik za elektronsko paramagnetno resonanco in z njim meril sevalne poškodbe v trdnih snoveh. Občutljivost merjenja s paramagnetno resonanco je še naprej izboljševal. Na področju fizike plazme je preučeval nelinearne pojave in turbulence in skupaj z I. Grabcem med prvimi izmeril korelacijsko funkcijo. Na IJS je ustanovil laboratorij za raziskovanje plazme. 1971 je postal izredni, 1975 redni profesor fizike na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Objavil je 13 znanstvenih in strokovnih člankov. - Stepišnik Janez
Diplomiral je 1964 in doktoriral 1971 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Izpopolnjeval se je na univerzi Washington v Seatlu. Najprej je delal v Iskrinih razvojnih laboratorijih in kot raziskovalec na Inštitutu Jožef Stefan, 1963-70, nato na FNT, od 1986 kot redni profesor. 1994-95 je bil gostujoči profesor na univerzi Massey v Palmerston North na Novi Zelandiji. Raziskoval je magnetno resonanco, ultrazvok, fiziko trdne snovi in kapljevin, metode in tehnike fizikalnih eksperimentov. - Svetina Saša
Na področju fizike trdne snovi je bistven njegov prispevek k razumevanju feroelektričnih kristalov z vodikovo vezjo, v biofiziki pa je poznan po raziskavah osnovnih lastnosti rdečih krvničk in elastičnih lastnosti bioloških membran, ki določajo obliko krvničk in fosfolipidnih mehurčkov. V Sloveniji je utemeljil teoretsko biofiziko. Vodi raziskovalno skupino, ki je ena vodilnih v svetu za preučevanje celičnih oblik in mehanskih lastnosti bioloških membran. - Trontelj Zvonko
Diplomiral je 1962 in doktoriral 1971 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Izpopolnjeval se je na univerzah v ZDA in na univerzi v Helsinkih. Od 1962 je delal na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljani, od 1963 na FNT (oziroma kasnejši Fakulteti za matematiko in fiziko), od 1997 kot redni profesor. Več let je v Berlinu vodil laboratorij za bioelektrične raziskave na Zveznem fizikalno tehniškem zavodu. Raziskoval je v eksperimentalni fiziki trdne snovi: fazni prehodi, inkomenzurabilni sistemi, in aplikacijski fiziki: uporaba senzorjev SQUID za biomagnetne meritve in meritve elektronskega in jedrskega magnetizma, minihladilni sistem Stirlingove vrste. Skupaj s sodelavci je objavil več kot 100 znanstvenih in strokovnih člankov.