Iskanje po izrazu avtor učbenikov:

• Adlešič Miroslav
  Je avtor učbenikov: Fizika za višje razrede srednjih šol, 1939, Fizika za nižje razrede srednjih šol, 1947.
• Kunc Karel
  Profesor matematike in fizike. Avtor učbenikov.
• Manohin Vital
  Diplomiral je 1938 iz geografije in doktoriral 1941 iz klimatologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od 1943 je bil srednješolski profesor v Ljubljani. 1945 se je zaposlil na Zavodu za meteorologijo in geodinamiko, 1947-50 je bil v Kmetijskem  znanstvenem zavodu v Ljubljani in od 1951 naprej na Hidrometeorološkem zavodu Slovenije. 1949-64 je tudi predaval meteorologijo in klimatologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Je avtor nad 10 predvsem klimatoloških študij. Prvi je obdelal  klimo Ljubljane 1851-1936. Je avtor učbenikov Temelji teoretične meteorologije in klimatologije (1955) in Agroklimatologija (1962).
• Zupančič Rihard
  Matematik, profesor matematike, avtor učbenikov.
• Ahlin France
  Diplomiral je 1929 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Poučeval je na srednjih šolah v Banjaluki, Kranju, Novem mestu in Ljubljani. 1945-48 je bil ravnatelj I. gimnazije v Ljubljani, dve leti inšpektor na Ministrstvu za prosveto, nato profesor matematike in fizike na Višji pedagoški šoli. 1960 je postal višji predavatelj na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Predaval je osnovni tečaj fizike za več oddelkov tehniških fakultet  in poučeval metodiko pouka fizike. Bil je soavtor (s F. Jeranom in O. Sajovicem) učbenikov za srednjo šolo za trigonometrijo in za analitično geometrijo v ravnini. Pisal je v Obzornik za matematiko in fiziko in v Nastavo matematike i fizike.
• Čadež Marijan
  Objavil je več kot 100 znanstvenih in strokovnih člankov, iz dinamične meteorologije, dinamične klimatologije, termodinamike in dinamike. Napisal je več učbenikov, med njimi prvi univerzitetni učbenik te vrste v Jugoslaviji, Uvod v dinamičku meteorologiju, 1956. Predaval je na univerzah v Leipzigu, Berlinu, Münchnu, Darmstadtu. Urejal je Vestnik hidrometeorološke službe (1952-56) in Zbornik meteoroloških in hidroloških radova (1969-73). Bil je član uredniških odborov Zeitschrift für Meteorlogie, Berlin, Gerlands Beiträge zur Geophysik, Leipzig.
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 2. zvezek, Ljubljana 1988, str. 90, Čadež, Marijan, avtor Zdravko Petkovšek)
• Dobovišek Mirko
  Objavil je 9 izvirnih znanstvenih člankov, od tega 5 samostojno, o operatorskih enačbah, matričnih enačbah in enačbah v C*-algebrah. Sledita še 2 (2007, 2008) o preslikavah glede na trojni Jordanov produkt. V Presek je napisal 5 poljudnih člankov o različnih temah. Je avtor ali soavtor 23 visokošolskih učbenikov: Rešene naloge iz analize I, več izdaj, Naloge iz algebre I, več izdaj, Rešene naloge iz analize II, več izdaj, Riemannov in Lebesguev integral v Rn, 1997, Nekaj o diferencialnih enačbah, 2011, oboje v Izbranih poglavjih iz matematike in računalništva, ter Matematika II, Oddelek za tekstilstvo, 2002, in Matematika za farmacevte, 2007. Je soavtor 12 končnih raziskovalnih poročil o raziskovanjih Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko. Prvopodpisani je pri 4 poročilih. Iz poročila 1991, Riccatijeva enačba v algebrah z involucijo, je razvidno, da gre za nadaljevanje Doboviškovega doktorskega raziskovanja.
  
  Viri:
  [1] Mirko Dobovišek
• Galič Franc
  Diplomiral je 1955 na Prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je direktor Zavoda za prosvetno in pedagoško službo v Ljubljani, 1962-64, pomočnik republiškega sekretarja za prosveto in kulturo, 1964-66, višji predavatelj na Pedagoški akademiji, 1966-81, prorektor Univerze v Ljubljani (tedaj Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani), 1977-81. Strokovno se je ukvarjal tudi s projektom za modernizacijo pouka matematike v osnovni šoli. Prevajal je dela o pouku matematike. Bil je avtor ali soavtor nekaj učbenikov za osnovno šolo.
  
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 3. zvezek, Ljubljana 1989, str. 176, Galič, Franc, avtor Peter Petek)
• Grad Janez
  Diplomiral je 1958 na Prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti v Ljubljani, doktoriral 1973 na univerzi v Zagrebu.  Izpopolnjeval se je v Zveznem zavodu za statistiko v Beogradu, na univerzi v Birnighamu in na Inštitutu za jedrsko fiziko v Bonnu. V letih 1957-72 je delal na IJS in deloma hkrati na Računskem centru Univerze v Ljubljani, 1968-71. Predstojnik Računskega centra je bil 1972-75. Od 1985 je redni profesor za matematiko na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Izdal je 5 učbenikov, najbolj znana sta Cobol, 1975, Programski jezik fortran, 1977. Je soavtor 2 monografij, vodja 18 raziskovalnih projektov, avtor več kot 50 znanstvenih člankov in referatov.
  
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 3. zvezek, Ljubljana 1989, str. 349, Grad, Janez)
• Hladnik Milan
  Bibliografskih enot je skupaj 176. Objavljenih ima 19 izvirnih znanstvenih člankov in 6 preglednih, 7 strokovnih in prav toliko poljudnih člankov, večino v Obzorniku in Preseku in 23 predstavitev knjig. V zbirki Sigma sta bili objavljeni knjigi Moderna kvadratura kroga, 1995, Konveksne množice v ravnini, 1997. Visokošolskih učbenikov ima v soavtorstvu kar 13: Rešene naloge iz analize I, 1972, Uvod v teorijo C*-algeber, 1979, 1982, Naloge in primeri iz funkcionalne analize in teorije mere, 1980, 1985, Naloge in problemi iz matematične analize. Del I. Množice in števila, 1982, 1988, Verjetnost in statistika: zapiski predavanj, 2002, Realna analiza: zapiski predavanj, 2006, Uvod v harmonično analizo na lokalno kompaktnih grupah: zapiski predavanj, 2007, Analiza I: zapiski predavanj, 2010. Med 1974 in 1991 je bil soavtor 19 končnih poročil o raziskavah Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko Univerze v Ljubljani s področij: vektorske analitične funkcije, analitične funkcije v neskončno dimenzijah, funkcionalna analiza v linearnih topoloških prostorih, spektralni invariantni podprostori, spektralne konstrukcije navideznih predstavitev, spektralnost elementarnih operatorjev, posplošene ekstremne točke, Cauchyjeva funkcijska enačba.
  
  2001 je bil mentor 1 doktorandu in med 1990 in 1999 8 magistrandom.
• Hočevar Franc
  Profesor matematike, avtor srednješolskih učbenikov.
  
  V nemščini je napisal vrsto odličnih učbenikov za aritmetiko in geometrijo  v gimnazijah in realkah.
• Indihar Stanko
  Diplomiral je 1965, doktoriral 1975 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Po diplomi je delal na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, kasneje na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, tudi kot redni profesor. Raziskovalno se je ukvarjal z operacijskim raziskovanjem. V soavtorstvu je o tem objavil več razprav. Je avtor ali soavtor več učbenikov za matematiko na ekonomskih fakultetah.
  
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 4. zvezek, Ljubljana 1990, str. 124, Indihar, Stanko)
• Jamnik Rajko
  Diplomiral je 1950 na Prirodoslovno-matematični fakulteti Univerze v Ljubljani in 1961 doktoriral z disertacijo O polnih sistemih paroma neodvisnih slučajnih spremenljivk. Od 1951 do 1957 je bil profesor matematike na gimnaziji v Trbovljah, nato je bil izvoljen za sodelavca Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, od 1974 je bil redni profesor. Ukvarjal se je z matematično analizo, verjetnostnim računom in matematično statistiko. Napisal je vrsto univerzitetnih učbenikov iz obravnavanih področij: Matematična statistika, 1980, Verjetnostni račun in statistika, 1988 in več znanstvenih in strokovnih razprav. Je tudi avtor dveh splošno informativnih matematičnih knjig: Teorija iger, 1973, Elementi teorije informacij, 1974.
  
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 4. zvezek, Ljubljana 1990, str. 260, Jamnik, Rajko, avtor Peter Legiša)
• Kac Milan
  Za njegovo poklicno delo je značilen izreden posluh za probleme, s katerimi se ob matematiki srečujejo učenci, študenti, učitelji, tehniki. Bil je odličen pedagog in vsestransko razgledan učitelj. Sodeloval je pri vzgoji prvih strokovnjakov za delo z računalniki. Zelo veliko je predaval, tako, da je bilo število njegovih fakultetnih predavanj že primerljivo z obveznostmi srednješolskega profesorja. Kljub temu je našel čas za pisanje več višješolskih učbenikov matematike in računalništva: Opis digitalnega računalniškega …, s soavtorjem, 1977, Matematika I, 385 str., 1981, Računalništvo: gradivo s tečaja …, s soavtorji, 1972, Zbirka nalog iz matematike I in II, 201 str., 1988. Napisal je še okoli s soavtorji 25 različnih učbeniških gradiv in s soavtorji 15 zaključnih poročil o raziskavah. Bil je mentor pri 2 doktoratih (1991, 1993)
  
  (Viri: [1], OMF 39 (1992), str. III,Ciril Velkovrh: Častni člani DMFA Slovenije v letu 1991 – prof. dr. Milan Kac),[2] MaFiRa-Wiki)
• Kuhelj Anton
  Je avtor večjega števila člankov, 5 univerzitetnih učbenikov in 4 poljudnih knjig o mehaniki.
  
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 6. zvezek, Ljubljana 1992, str. 65, Kuhelj, Anton, avtor Marko Škerlj)
• Kuščer Ivan
  Fizik. Profesor fizike. Pisec učbenikov.
  V tujih in domačih znanstvenih revijah je objavil okrog 50 člankov. Za srednje šole je v soavtorstvu z A. Moljkom napisal učbenik Fizika v 3. delih, kasneje, 2001 do 2005, z drugimi soavtorji, v nekoliko skrajšani in spremenjeni različici. Je soavtor nekaj znanstvenih in strokovnih monografij in avtor večjega števila univerzitetnih učbenikov za različna področja fizike. Napisal je nekaj poljudnih knjig o fiziki in o potapljaški tehniki.
  
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 6. zvezek, Ljubljana 1992, str. 82, Kuščer, Ivan)
  Povezave
• Legiša Peter
  Diplomiral je 1972 in doktoriral 1977 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani.  Tu je tudi zaposlen od 1973, od 1989 kot izredni profesor. Njegovo raziskovalno področje je funkcionalna analiza. O tem je napisal več znanstvenih člankov. Napisal je več strokovnih člankov o starejših slovenskih avtorjih matematičnih učbenikov in njihovih delih.
  
  Je avtor ali soavtor večjega števila srednješolskih učbenikov za matematiko: Matematika. Kotne funkcije, trigonometrija, Ljubljana 1985, Matematika. Polinomi, racionalne funkcije, krivulje drugega reda, Ljubljana 1985, Matematika I. Geometrija v ravnini, Ljubljana 1987, Matematika. Odvod, integral, 1990, Matematika. Realna števila, linearna funkcija, Ljubljana 1991.
  
  O njegovih učbenikih kroži anekdota, kako jih je francoski matematik in didaktik matematike omenjal kot zgled, da »vendarle nekje na svetu še vedno uporabljajo učbenike srednješolcem primerne matematične strogosti« .
• Matek Blaž
  Učitelj matematike. Pisec učbenikov.
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 7. zvezek, Ljubljana 1993, str. 20, Matek, Blaž, avtor Peter Legiša)
• Mazi Josip
  Matematik. Pisec učbenikov.
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 7. zvezek, Ljubljana 1993, str. 28, Mazi, Josip, avtor Peter Legiša)
• Močnik Franc
  Matematik. Pisec učbenikov matematike in metodik pouka matematike za osnovne in srednje šole.
  Močnik se je najbolj uveljavil kot pisec učbenikov matematike za osnovno in srednjo šolo ter metodik poučevanja matematike. Pisal je v nemščini. Prva knjiga metodike je izšla 1846 v Ljubljani: Poučevanje štirih računskih operacij, iz katerih so se razvili postopki in bistvene lastnosti številskega sistema. Sestavil je večje število računic za ljudske šole. V nižjih razredih je zahteval računanje na pamet (»iz glave«). Metodične knjige imajo naslove kot Metodika pisnega računanja v primerni povezavi z računanjem na pamet, napisana za učitelje 3. in 4.razreda. 1850 je na Dunaju izšlo več učbenikov aritmetike, algebre in geometrije za nižje in višje razrede gimnazij in realk z naslovi Učbenik aritmetike, Učbenik algebre, Učbenik geometrije. Dodal je še nekaj priročnikov in logaritemskih tabel. Napisal je več kot 70 različnih šolskih knjig, veliko so jih za njim predelali drugi avtorji. 25 njegovih šolskih knjig je bilo prevedenih v slovenščino, prevajano je bilo v vsega 12 jezikov. Vseh izdaj je okrog 1200, od tega 730 izvirnih izdaj v nemščini in 150 v slovenščini, ostalo v drugih jezikih.
  
  Ponos na domovino prepoznamo v pisavi njegovega priimka. Tudi učbeniki v nemščini so imeli »Močnik« dosledno pisan s »č« in nikakor ne s »c« ali morda »tsch«.
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 7. zvezek, Ljubljana 1993, str. 194, Močnik, Franc, avtorja M. Hladnik, T. Hojan)
• Molinaro Ivan
  Srednješolski profesor matematike z zelo obsežnim strokovnim znanjem. Pisec in recenzent učbenikov.
  Pri svojem delu je bil izredno natančen. Učenci so ga cenili in spoštovali tudi zaradi doslednega in poštenega ocenjevanja. Sodeloval je pri pisanju in recenzijah učbenikov matematike za osnovno in za srednjo šolo. Soavtorstvo Zbirke vaj iz aritmetike, algebre in analize za III. razred srednjih šol mu je bilo pripisano prav zaradi izredno skrbne recenzije.
• Petkovšek Zdravko
  Raziskoval je meglo, burjo, temperaturno inverzijo, onesnaženje zraka, uporabo sončne svetlobe za ogrevanje. Bolj kot predhodniki je v meteorologiji uporabljal fizikalne enačbe iz mehanike tekočin. Objavil je okoli 140 razprav in strokovnih člankov, je soavtor knjig, učbenikov, strokovnih slovarjev. 1973-79 je bil jugoslovanski zastopnik pri komisiji za varstvo zraka OECD. 1983 je dobil nagrado Sklada Borivoja Dobrilovića v okviru Svetovne meteorološke organizacije.
  
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 8.zvezek, Ljubljana 1994, str. 326, Petkovšek, Zdravko, avtor Jože Rakovec) 
• Plevnik Franc
  1951 je diplomiral iz fizike in matematike na Univerzi v Ljubljani. Poučeval je na gimnazijah v Novem mestu in Ljubljani. V letih 1961-86 je predaval fiziko na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Tam je bil 1973-76 tudi direktor. V soavtorstvu je napisal 15 učbenikov in 7 didaktičnih priročnikov in metodičnih gradiv za pouk v osnovnih in srednjih šolah. Najpomembnejša njegova učbenika sta Fizika za 7. razred, 1974, in Fizika za osmi razred, 1975, ki ju je napisal skupaj z Janezom Ferbarjem.
• Skubic Tomislav
  V njegovi bibliografiji je 25 enot, od tega tretjino učbenikov matematike.
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 11. zvezek, Ljubljana 1997, Skubic, Tomislav, avtor Matjaž Željko;
• Strnad Janez
  Napisal je več učbenikov, zlasti visokošolskih, Fiziko I – IV (1977-98), Razvoj fizike, 1996, tudi srednješolskih, in iz bolj specialnih področij, npr. kvantna teorija polja, uvodne informativne knjige. Napisal je okrog 30 strokovnih in poljudnih knjig, najbolj znana zbirka so Fiziki I – VII, 1995 – 2010 ( po avtorjevi oznaki »pripovedovanje zgodb«).
• Vadnal Alojzij
  Ukvarjal se je zlasti z gospodarsko matematiko; zaslužen je za vpeljavo matematičnih metod v ekonomijo, linearnega, bilinearnega in dinamičnega programiranja, teorije lokacij in operacijskega raziskovanja. Objavil je več kot 100 strokovnih člankov, več kot 60 poljudnih člankov in več deset knjig, predvsem učbenikov. Ukvarjal se je tudi z matematičnim izrazjem. Več let je bil predsednik Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, kasneje častni član in častni član Prirodoslovnega društva Slovenije. Bil je častni doktor Univerze v Ljubljani. 1969 je prejel Kraigherjevo nagrado.
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 14. zvezek, Ljubljana 2000, Vadnal, Alojzij, avtor Anton Suhadolc)
• Vidav Ivan
  Matematik, avtor Vidav – Palmerjevega izreka. Učitelj matematike.
  Profesor Vidav je bil  vsestransko najboljši in vzoren, najbolj spoštovan in najbolj priljubljen, učitelj več deset generacijam slovenskih matematikov in učiteljev matematike, njegova predavanja so bila neoporečno matematično stroga, a nazorna in razumljiva. Bil je mentor velikemu številu (16) doktorandov, toda za visokošolske učitelje so ostala merila enako stroga, kot jih je desetletja prej vpeljal profesor Plemelj. Je avtor visokošolskih učbenikov: Višja matematika I in II (kasneje skupaj s sodelavci Višja matematika I, II in III), Algebra, Afina in projektivna geometrija, Banachove algebre, Uvod v teorijo C* - algeber, Diferencialna geometrija v prostoru.
  Neprijetne vodstvene funkcije je opravil z enako natančnostjo in vestnostjo kot vsako drugo delo. Sodelavcem in študentom je bil  dobrodošel svetovalec v strokovnih in življenjskih problemih.
• Žumer Slobodan
  S sodelavci je v revijah objavil več kot 140 znanstvenih člankov. Bil je sourednik knjig Liquid crystals in complex geometries formed by polymer and porous networks, London 1996, in Defects in liquid crystals: computer simulations theory and experiment, Dordrecht 2001. Je soavtor univerzitetnih učbenikov Termodinamika in Statistična mehanika.

© Stanislav Pirnat, 2012 - 2016.

Predloge, dopolnitve in popravke lahko pošljete na stanislav@stanislavpirnat.si.

To delo je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco.