Iskanje po izrazu avtor srednje:

• Hočevar Franc
  Profesor matematike, avtor srednješolskih učbenikov.
• Ulčar Jože
  Objavil je 11 znanstvenih razprav, večinoma iz diferencialne geometrije in več člankov o metodiki pouka matematike. Skupaj z D. Mitrinovićem je napisal Differencial Geometry (Groningen, 1969). Bil je soavtor 2 zbirk nalog in avtor srednješolskega učbenika opisne geometrije. Sestavil je visokošolski učbenik analitične geometrije in vektorske algebre. Pripomogel je k razvoju makedonske matematične terminologije.     
• Breskvar Silvo
  Na ljubljanski realki (v monumentalni stavbi sedanje Srednje šola za elektriko in elektroniko v Vegovi ulici) je maturiral z odliko. Diplomiral je 1926 na oddelku za matematiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani iz matematike in fizike. Od jeseni 1927 do jeseni 1945 je poučeval na njemu znani realki. Vmes, med poletnimi počitnicami 1939, se je v eksperimentih pri pouku fizike izpopolnjeval pri nemški firmi Phywe. Kasneje je poučeval na več šolah, kamor ga je pač šolska oblast z dekreti prestavljala, na gimnaziji v Domžalah, na gimnaziji na Jesenicah, od 1950 do svoje zadnje šolske ure 27. decembra 1968 na Srednji tehnični šoli v Ljubljani.
  Z astronomijo se je ukvarjal že od srednješolskih let. Od 1931 do začetka 2. svetovne vojne je bil član pariške Société Astronomique de France.  Populariziral je astronomijo s članki in  podlistki v revijah in časopisih, v Proteusu 12, v Slovencu 53, in tudi drugod. Bil je prvi vodja 1951 ustanovljene astronomske sekcije pri Prirodoslovnem društvu Slovenije in tam sodeloval do smrti. Kot izvrstni predavatelj je imel precej astronomskih in naravoslovnih predavanj po radiu in »v živo«.
  Napisal je več člankov za Enciklopedijo Jugoslavije. V astronomski in naravoslovni terminologiji je sodeloval pri SAZU in pri Inštitutu za slovenski jezik. Napisal je učbenik Fizika za meščanske šole, 1939. Skupaj s S. Uršičem je pripravil priročnik za srednje šole Vega, matematične in druge tabele in obrazci, 1962. Prevedel je Whitrow: Vesolje, 1966.
  (Viri: [1] Enciklopedija Slovenije, 1. zvezek, Ljubljana 1987, str. 367, Breskvar, Silvo, avtor Marijan Prosen, [2] OMF, 16 (1969), str. 47, 48, Tine Logar: Profesor Silvo Breskvar)
• Grasselli Jože
  Najprej srednješolski profesor, pozneje zelo priljubljen visokošolski, avtor več knjig o teoriji števil.
  
  1964 je v Publications of the Department of Mathematics objavil rezultate raziskave v povezavi s svojim doktorskim delom. Raziskoval je še v nekaj projektih. Druge njegove objave so strokovni članki iz različnih področij, predvsem iz teorije števil, v Obzorniku za matematiko in fiziko in Preseku, 23 do leta 1995. Pri pisanju za mlade bralce Preseka je bila značilnost njegovega pisanja, privlačnost in razumljivost, še posebej pomembna. Je avtor knjig Osnove teorije števil, 1966, Linearna algebra (v Višji matematiki II), 1975, Algebraična števila, 1983, Diofantske enačbe, 1984, Teorija števil, 1985, Diofantski približki, 1992, in daleč najobsežnejše, Enciklopedija števil, 2008.
  1967-1970 je bil predsednik Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, v Društvu je velikokrat predaval srednješolcem in učiteljem, zlasti o teoriji števil. Zaradi vseh njegovih raznolikih zaslug za slovensko matematiko je bil 1994 izvoljen za častnega člana Društva.
• Hermannus de Carinthia
  Po rodu je bil iz Koroške ali severne Istre. Filozofsko in filološko izobrazbo si je pridobil v Chartresu. Kot prevajalec in znanstvenik je delal v južni Franciji in na univerzah v Španiji. Vsega njegovega dela ne poznamo. Najpomembnejši je prevod Ptolomejevega dela Planispherium (1143), po katerem so začeli poučevati astronomijo. Originalna pa je njegova razprava De esentiis (1143). V njej piše o 5 aristotelovskih kategorijah. Iz arabščine je prevedel Evklidove Elemente. Prvi je prevajal Koran v latinščino. Bil je med prvimi posredniki arabske kulture Evropi. Pripisujejo mu prevode iz astronomije, matematike in meteorologije, o merah, krogih, korenjenju, o dežju, o uporabi astrolaba. Njegovo delo naj bi imelo velik vpliv na srednjeveško astronomijo.
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 4. zvezek, Ljubljana 1990, str. 16, 17, Hermannus de Carinthia, avtor Marijan Prosen)
• Jeran Fran
  Bil je dolgoletni profesor matematike, fizike in opisne geometrije na ljubljanski realki in tudi ravnatelj te šole. Veljal je za dobrega metodika. Sam ali v soavtorstvu je napisal številne srednješolske učbenike. Najbolj znan in uporabljan je bil iz leta 1920, Osnovni pojmi opisne geometrije.
• Kac Milan
  Za njegovo poklicno delo je značilen izreden posluh za probleme, s katerimi se ob matematiki srečujejo učenci, študenti, učitelji, tehniki. Bil je odličen pedagog in vsestransko razgledan učitelj. Sodeloval je pri vzgoji prvih strokovnjakov za delo z računalniki. Zelo veliko je predaval, tako, da je bilo število njegovih fakultetnih predavanj že primerljivo z obveznostmi srednješolskega profesorja. Kljub temu je našel čas za pisanje več višješolskih učbenikov matematike in računalništva: Opis digitalnega računalniškega …, s soavtorjem, 1977, Matematika I, 385 str., 1981, Računalništvo: gradivo s tečaja …, s soavtorji, 1972, Zbirka nalog iz matematike I in II, 201 str., 1988. Napisal je še okoli s soavtorji 25 različnih učbeniških gradiv in s soavtorji 15 zaključnih poročil o raziskavah. Bil je mentor pri 2 doktoratih (1991, 1993)
  
  (Viri: [1], OMF 39 (1992), str. III,Ciril Velkovrh: Častni člani DMFA Slovenije v letu 1991 – prof. dr. Milan Kac),[2] MaFiRa-Wiki)
• Kuščer Ivan
  V tujih in domačih znanstvenih revijah je objavil okrog 50 člankov. Za srednje šole je v soavtorstvu z A. Moljkom napisal učbenik Fizika v 3. delih, kasneje, 2001 do 2005, z drugimi soavtorji, v nekoliko skrajšani in spremenjeni različici. Je soavtor nekaj znanstvenih in strokovnih monografij in avtor večjega števila univerzitetnih učbenikov za različna področja fizike. Napisal je nekaj poljudnih knjig o fiziki in o potapljaški tehniki.
  
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 6. zvezek, Ljubljana 1992, str. 82, Kuščer, Ivan)
  Povezave
• Legiša Peter
  Diplomiral je 1972 in doktoriral 1977 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani.  Tu je tudi zaposlen od 1973, od 1989 kot izredni profesor. Njegovo raziskovalno področje je funkcionalna analiza. O tem je napisal več znanstvenih člankov. Napisal je več strokovnih člankov o starejših slovenskih avtorjih matematičnih učbenikov in njihovih delih.
  Je avtor ali soavtor večjega števila srednješolskih učbenikov za matematiko: Matematika. Kotne funkcije, trigonometrija, Ljubljana 1985, Matematika. Polinomi, racionalne funkcije, krivulje drugega reda, Ljubljana 1985, Matematika I. Geometrija v ravnini, Ljubljana 1987, Matematika. Odvod, integral, 1990, Matematika. Realna števila, linearna funkcija, Ljubljana 1991.
  
  O njegovih učbenikih kroži anekdota, kako jih je francoski matematik in didaktik matematike omenjal kot zgled, da »vendarle nekje na svetu še vedno uporabljajo učbenike srednješolcem primerne matematične strogosti« .
• Manohin Vital
  Diplomiral je 1938 iz geografije in doktoriral 1941 iz klimatologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od 1943 je bil srednješolski profesor v Ljubljani. 1945 se je zaposlil na Zavodu za meteorologijo in geodinamiko, 1947-50 je bil v Kmetijskem  znanstvenem zavodu v Ljubljani in od 1951 naprej na Hidrometeorološkem zavodu Slovenije. 1949-64 je tudi predaval meteorologijo in klimatologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Je avtor nad 10 predvsem klimatoloških študij. Prvi je obdelal  klimo Ljubljane 1851-1936. Je avtor učbenikov Temelji teoretične meteorologije in klimatologije (1955) in Agroklimatologija (1962).
  
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 6. zvezek, Ljubljana 1992, str. 303, Manohin, Vital, avtor Ivan Gams)
• Matek Blaž
  Maturiral je na celjski gimnaziji. 1984 je na univerzi v Grazu opravil državni izpit za profesorja matematike in fizike. Eno leto je poučeval na gimnaziji v Celju in nato do prezgodnje smrti na gimnaziji v Mariboru. Izdal je knjigi rešitev matematičnih nalog in pisal slovenske matematične učbenike za srednje šole: Aritmetika I, II, 1896, 1898, Geometrija I, II, 1896. Matkove učbenike so v prirejeni obliki uporabljali tudi po 1. svetovni vojni. Ti učbeniki so bili prvi, izvirno napisani v slovenščini, torej ne, kot na primer Močnikovi in Hočevarjevi, najprej napisani v nemščini in potem prevedeni v slovenščino. Pri pisanju je uspešno  reševal probleme slovenskega matematičnega izrazoslovja.
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 7. zvezek, Ljubljana 1993, str. 20, Matek, Blaž, avtor Peter Legiša)
• Močnik Franc
  Matematik. Pisec učbenikov matematike in metodik pouka matematike za osnovne in srednje šole.
  Močnik se je najbolj uveljavil kot pisec učbenikov matematike za osnovno in srednjo šolo ter metodik poučevanja matematike. Pisal je v nemščini. Prva knjiga metodike je izšla 1846 v Ljubljani: Poučevanje štirih računskih operacij, iz katerih so se razvili postopki in bistvene lastnosti številskega sistema. Sestavil je večje število računic za ljudske šole. V nižjih razredih je zahteval računanje na pamet (»iz glave«). Metodične knjige imajo naslove kot Metodika pisnega računanja v primerni povezavi z računanjem na pamet, napisana za učitelje 3. in 4.razreda. 1850 je na Dunaju izšlo več učbenikov aritmetike, algebre in geometrije za nižje in višje razrede gimnazij in realk z naslovi Učbenik aritmetike, Učbenik algebre, Učbenik geometrije. Dodal je še nekaj priročnikov in logaritemskih tabel. Napisal je več kot 70 različnih šolskih knjig, veliko so jih za njim predelali drugi avtorji. 25 njegovih šolskih knjig je bilo prevedenih v slovenščino, prevajano je bilo v vsega 12 jezikov. Vseh izdaj je okrog 1200, od tega 730 izvirnih izdaj v nemščini in 150 v slovenščini, ostalo v drugih jezikih.
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 7. zvezek, Ljubljana 1993, str. 194, Močnik, Franc, avtorja M. Hladnik, T. Hojan)
• Molinaro Ivan
  Srednješolski profesor matematike z zelo obsežnim strokovnim znanjem. Pisec in recenzent učbenikov.
  Pri svojem delu je bil izredno natančen. Učenci so ga cenili in spoštovali tudi zaradi doslednega in poštenega ocenjevanja. Sodeloval je pri pisanju in recenzijah učbenikov matematike za osnovno in za srednjo šolo. Soavtorstvo Zbirke vaj iz aritmetike, algebre in analize za III. razred srednjih šol mu je bilo pripisano prav zaradi izredno skrbne recenzije.
• Perger Bernard
  Pomembne so Pergerjeve reforme pouka latinščine. Sestavil je latinsko slovnico Grammatica nova, 1479, ki je bila prvi humanistični učbenik latinščine; z njo se je odvrnil od srednjeveških sholastičnih slovnic. Pergerjeva slovnica je sčasoma doživela vsaj 30 izdaj.
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 8. zvezek, Ljubljana 1994, str. 301, Perger, Bernard, avtor Marjan Prosen)
• Peterlin Anton
  Oče Antona Peterlina je bil srednješolski profesor, učenec Jožefa Stefana.
  Prvi je na ljubljanski univerzi vzpostavil zvezo z mednarodnim fizikalnim raziskovanjem in uveljavil stališče, naj veljajo za ocenjevanje naravoslovnih znanosti  v Sloveniji enaka pravila, kot jih poznajo najrazvitejše države. Takratni njegovi kriteriji, da ima naravoslovna dejavnost  vrednost  šele, ko je priznano v svetovni raziskovalni skupnosti, so se k sreči in tudi zaradi njegove avtoritete, obdržali do današnjega dne.
  S svojimi dosežki v raziskovanju velikih molekul in polimerov je postal svetovno znan. Raziskoval je nadmolekularne strukture in lastnosti sintetičnih vlaken pri oblikovanju in plastični deformaciji ter razvil mikrofibrilarni model vlaknate strukture. Izdelal je teorijo pretrga in plastične deformacije delno kristaliničnih, orientiranih polimerov.  Od 1946 je bil dopisni član, od 1949 naprej redni član SAZU, od 1973 član newyorške, od 1974 član washingtonske akademije znanosti, od 1979 dopisni član avstrijske akademije znanosti.  Je avtor ali soavtor malo manj kot 400 znanstvenih člankov, iz svoje ožje stroke, ter 80 poljudnoznastvenih, najrazličnejših. Bil je urednik ali član uredništva več znanstvenih, pa tudi poljudnoznanstvenih revij (Proteus 1945 – 1947, Macromolecular Review, Makromolekulare Chemie in Polimer).
  
  (Vir: [1] Enciklopedija Slovenije, 8. zvezek, 1994, str. 322, 323,  Peterlin, Anton, avtor Janez Strnad,
  [2] OMF 2003, str. 80-82, In memoriam akademiku prof. dr. Antonu Peterlinu, avtor Franc Cvelbar)
• Prosen Marijan
  Diplomiral je 1961 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. 1963-73 je delal na Astronomsko-geofizikalnem observatoriju Univerze v Ljubljani, po 1973 je bil vse do upokojitve srednješolski profesor matematike in fizike.
  Skupaj s P. Ranzinger  je 1969 izmeril natančne koordinate Astronomsko-geofizikalnega observatorija. S F. Avscem je bil soavtor učbenika Astronomija, Ljubljana 1973. Je soavtor več zbirk matematičnih nalog in vaj za srednjo šolo. Sam ali v soavtorstvu je napisal okrog 50 knjig, precej od teh je z življenjepisnimi in strokovnimi podatki o starejših slovenskih astronomih in fizikih, pa tudi večina drugih njegovih knjig je namenjena popularizaciji fizikalnega in astronomskega znanja. Napisal je čez 600 strokovnih in poljudnih prispevkov iz astronomije, namenjenih mladinskim in poljudnim naravoslovnim revijam. Raziskoval je astronomsko dediščino v Sloveniji in se ukvarjal z metodiko posredovanja temeljev astronomije, vodil je mladinske astronomske tabore in delavnice. Predavanj in delavnic je bilo čez 200.
  
  Prejel je Levstikovo nagrado.
• Pucelj Ivan
  Največ se je ukvarjal z geometrijo. S soavtorji je napisal  4 učbenike za osnovne šole, 2 učbenika za srednje šole, 2 zbirki vaj in 1 strokovno knjigo: Neevklidične geometrije, 1969, Geometrija za I. razred gimnazije, 1966, Geometrija za II. razred gimnazije, Matematika za osmi razred osnovne šole I – II, 1978, 1979, 1995 v 1 zvezku.
• Sajovic Oton
  Objavil je 4 strokovne članke. Sam ali v soavtorstvu je spisal številne srednješolske učbenike: Trigonometrija in analitična geometrija za srednje šole, Ljubljana 1937, Fizika za sedmi in osmi razred srednjih šol in višje strokovne šole, Ljubljana 1939, skupaj z M. Adlešičem Trigonometrija za srednje šole, Ljubljana 1951, skupaj s F. Ahlinom in F. Jeranom Analitična geometrija v ravnini za srednje šole, Ljubljana 1952, visokošolska skripta Opisna geometrija ter, nista učbenika, Normalna aksonometrija, Ljubljana 1962 in Terminološki slovar opisne geometrije, Ljubljana 1975.
  
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 10. zvezek, Ljubljana 1996, str. 368, Sajovic, Oton, avtor Janez Strnad)
  Povezave
  
  Slovenski Biografski Leksikon
• Štalec Ivan
  Diplomiral je 1934 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je srednješolski učitelj matematike in fizike, najdalj na I. gimnaziji v Ljubljani, popularno imenovani »bežigrajska«. Učil je tudi metodiko fizike in nekaj let metodiko matematike na Višji pedagoški šoli in na Fakulteti za naravoslovje  in tehnologijo v Ljubljani.  Prizadeval si je za sodoben pouk matematike in fizike v osnovnih in srednjih šolah, v srednjo šolo je med prvimi vpeljal laboratorijske vaje iz fizike. Sam ali s sodelavci je napisal več zbirk matematičnih vaj, ki so doživele številne izdaje, med učbeniki je najbolj znana Matematika za I. – IV. razred tehniških šol, 1974-77. Bil je častni član Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Prejel je Žagarjevo nagrado.
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 13. zvezek, Ljubljana 1999, str. 134, Štalec, Ivan, avtor Janez Strnad)
• Stefan Jožef
  1845 je v Celovcu začel obiskovati gimnazijo. Slovenščino je poučeval A. Janežič, fiziko K. Robida. V literarnem krožku je sodeloval tudi Stefan. Z dodatnim študijem je presegel srednješolsko znanje matematike in fizike in maturiral kot najboljši. 1853 je začel študirati na Dunaju matematiko in fiziko na Filozofski fakulteti. Poslušal je tudi jezikoslovna predavanja F. Miklošiča. Do 1958 je nadaljeval z literarnim udejstvovanjem, začetim v gimnaziji. Pesmi so bile zelo raznolike in jih je objavljal v več slovenskih časopisih. Objavil je okrog 20 proznih sestavkov s skupnim naslovom Naturoznanske izkušnje in  z njimi utemeljil slovensko poljudnoznanstveno izrazoslovje. 1855 je za 3 leta prehitel Levstikov literarni program, načrtoval je tudi, v nasprotju npr. s F. Levstikom,  slovensko poučno pisanje. Navduševal se je za še dalekosežnejše literarne načrte. Po 1859 je literaturo popolnoma opustil in tudi nehal objavljati v slovenščini.
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 12. zvezek, Ljubljana 1998, str. 299, 300, Stefan, Jožef, avtorja J. Strnad, S. Sitar)
• Strnad Janez
  Napisal je več učbenikov, zlasti visokošolskih, Fiziko I – IV (1977-98), Razvoj fizike, 1996, tudi srednješolskih, in iz bolj specialnih področij, npr. kvantna teorija polja, uvodne informativne knjige. Napisal je okrog 30 strokovnih in poljudnih knjig, najbolj znana zbirka so Fiziki I – VII, 1995 – 2010 ( po avtorjevi oznaki »pripovedovanje zgodb«).
• Vega Jurij
  Dela, ki jih je napisal, so presegla namen, podporo pouku matematike na topničarski šoli. Učbenik Vorlesungen über die Mathematik je izšel v 4 zvezkih: Dunaj 1782, 1784, 1788, 1800. Zadnji ponatis 1. zvezka (srednješolska matematika) je iz 1830, celotno delo so uporabljali na številnih šolah. Z delom Praktische Anweisung für Bombenwerfen, Dunaj 1787 je bil med začetniki fizikalno in matematično utemeljene balistike.
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 14. zvezek, Ljubljana 1800, str. 165, 166, Vega, Jurij, avtor Sandi Sitar)
• Vidav Ivan
  Matematik, avtor Vidav – Palmerjevega izreka. Učitelj matematike.
  Profesor Vidav je bil  vsestransko najboljši in vzoren, najbolj spoštovan in najbolj priljubljen, učitelj več deset generacijam slovenskih matematikov in učiteljev matematike, njegova predavanja so bila neoporečno matematično stroga, a nazorna in razumljiva. Bil je mentor velikemu številu (16) doktorandov, toda za visokošolske učitelje so ostala merila enako stroga, kot jih je desetletja prej vpeljal profesor Plemelj. Je avtor visokošolskih učbenikov: Višja matematika I in II (kasneje skupaj s sodelavci Višja matematika I, II in III), Algebra, Afina in projektivna geometrija, Banachove algebre, Uvod v teorijo C* - algeber, Diferencialna geometrija v prostoru.
  3 knjige v zbirki Sigma, 28 člankov v Obzorniku za matematiko in fiziko in 15 člankov v Preseku lahko štejemo k njegovemu prizadevanju za popularizacijo matematike. Sem lahko uvrstimo tudi njegovo neposredno pripravo in vodenje srednješolskih matematičnih tekmovanj, za katera je skrbel več kot 20 let.
• Vodopivec Andrej
  Bil je član slovenske ekipe na srednješolski mednarodni matematični olimpijadi v Mar del Plati 1997. Diplomiral je 2002 na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Na isti fakulteti je 2007 doktoriral z disertacijo Embeddings of Snarks into Closed Surfaces pod vodstvom Bojana Moharja.
  V soavtorstvu je objavil 4 originalne znanstvene članke in 3 prispevke z mednarodnih znanstvenih konferenc.
• Zupančič Rihard
  Matematik, profesor matematike, avtor učbenikov.
  Na Dunaju je študiral strojništvo, nato na filozofski fakulteti matematiko. 1903 je diplomiral in opravil profesorski izpit. Do 1918 je poučeval matematiko na srednjih šolah v Pragi in na Dunaju ter bil inšpektor in komisar za 1. državni izpit srednješolkskih profesorjev. Od 1908 je bil predstavnik Avstro-Ogrske v mednarodni komisiji za poučevanje matematike. Med posebnim dopustom 1908 – 1910 je napisal 29 učbenikov matematike za razne srednje šole. Po izpopolnjevanju v Göttingenu pri Davidu Hilbertu in Felixu Kleinu ter v Parizu 1911 je 1913 doktoriral z delom o aksiomatičnih osnovah metode najmanjših kvadratov. 1912 je postal honorarni docent na dunajski tehniški visoki šoli. 1919 se je opredelil za Jugoslovana , na Dunaju ostal brez službe, šel v Ljubljano, sodeloval pri ustanavljanju univerze. Postal je redni profesor na Tehniški fakulteti in 1920 rektor. 1922 je bil izvoljen za dopisnega člana akademije znanosti v Toulousu, 1923 se je ponovno izpopolnjeval v Parizu. Honorarno je predaval tudi študentom matematike in fizike na Filozofski fakulteti. Bil je predstojnik Inštituta za uporabno matematiko na Tehniški fakulteti  in nekaj let tudi predstojnik Instituta za eksperimentalno fiziko. Od 1935 naprej je bil predsednik stalne komisije za profesorske izpite. 1938 je postal ustanovni redni član Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Med okupacijo 1941 – 45 se je kot predsednik Društva šolnikov pri oblasteh zavzemal za izboljšanje položaja šolnikov in posredoval za zaprte in preganjane člane. Proti koncu vojne se je opredelil za nemško stran, maja 1945 je odšel v Avstrijo, bil je izključen iz SAZU in univerze.
  
  (Vir: Enciklopedija Slovenije, 15. zvezek, 2001, str. 240, geslo Zupančič, Rihard, avtor Anton Suhadolc)

© Stanislav Pirnat, 2012 - 2016.

Predloge, dopolnitve in popravke lahko pošljete na stanislav@stanislavpirnat.si.

To delo je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco.