Iskanje po izrazu visoko:

• Blejec Marjan
  Vrhunski statistik in utemeljitelj pouka statistike, predvsem v slovenskem visokošolskem prostoru.
• Brešar Matej
  Je sin matematika Franceta Brešarja. Maturiral je 1982 na II. gimnaziji v Mariboru. Po diplomi na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani 1987 se je zaposlil na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljani. Doktoriral je 1990 pod mentorstvom Josa Vukmana  z disertacijo Odvajanja, homomorfizmi in sorodne preslikave na kolobarjih in Banachovih algebrah. Istega leta je postal visokošolski učitelj na Odseku za matematiko Pedagoške fakultete v Mariboru. Bil je mentor 63 diplomskih nalog, 6 magistrskih del in 4 doktorskih disertacij. Po tem letu je večinoma zaposlen na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani, na IMFM vodi raziskovalno skupino Algebre in kolobarji.
• Črepinšek Ljubomir
  Njegovo znanstveno delo zajema teoretično jedrsko fiziko. Objavil je več del in člankov v fizikalnih revijah. Napisal je visokošolski učbenik Fizika I, II, III, Maribor 1967-78.
• Cvelbar Franc
  Raziskoval je jedrske reakcije z nevtroni. Sodeloval je v skupini,ki je prva sistematično merila žarke gama iz zajetja nevtronov in ugotovila, da so nekatere veljavne vrednosti presekov za tako reakcijo previsoko. Za to delo je skupaj s sodelavci 1971 dobil Kidričevo nagrado. Raziskuje tudi v uporabni fiziki: nevtronska dozimetrija, merjenje vlage. Objavil je številne znanstvene članke v fizikalnih revijah. Skupaj s sodelavci je napisal 2 zbirki vaj iz fizike in učbenik za praktikum v naravoslovnih gimnazijah Fizikalna merjenja. Vaje, Ljubljana 1987
• Dobovišek Mirko
  Objavil je 9 izvirnih znanstvenih člankov, od tega 5 samostojno, o operatorskih enačbah, matričnih enačbah in enačbah v C*-algebrah. Sledita še 2 (2007, 2008) o preslikavah glede na trojni Jordanov produkt. V Presek je napisal 5 poljudnih člankov o različnih temah. Je avtor ali soavtor 23 visokošolskih učbenikov: Rešene naloge iz analize I, več izdaj, Naloge iz algebre I, več izdaj, Rešene naloge iz analize II, več izdaj, Riemannov in Lebesguev integral v Rn, 1997, Nekaj o diferencialnih enačbah, 2011, oboje v Izbranih poglavjih iz matematike in računalništva, ter Matematika II, Oddelek za tekstilstvo, 2002, in Matematika za farmacevte, 2007. Je soavtor 12 končnih raziskovalnih poročil o raziskovanjih Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko. Prvopodpisani je pri 4 poročilih. Iz poročila 1991, Riccatijeva enačba v algebrah z involucijo, je razvidno, da gre za nadaljevanje Doboviškovega doktorskega raziskovanja.
• Grasselli Jože
  Najprej srednješolski profesor, pozneje zelo priljubljen visokošolski, avtor več knjig o teoriji števil.
• Hladnik Milan
  Bibliografskih enot je skupaj 176. Objavljenih ima 19 izvirnih znanstvenih člankov in 6 preglednih, 7 strokovnih in prav toliko poljudnih člankov, večino v Obzorniku in Preseku in 23 predstavitev knjig. V zbirki Sigma sta bili objavljeni knjigi Moderna kvadratura kroga, 1995, Konveksne množice v ravnini, 1997. Visokošolskih učbenikov ima v soavtorstvu kar 13: Rešene naloge iz analize I, 1972, Uvod v teorijo C*-algeber, 1979, 1982, Naloge in primeri iz funkcionalne analize in teorije mere, 1980, 1985, Naloge in problemi iz matematične analize. Del I. Množice in števila, 1982, 1988, Verjetnost in statistika: zapiski predavanj, 2002, Realna analiza: zapiski predavanj, 2006, Uvod v harmonično analizo na lokalno kompaktnih grupah: zapiski predavanj, 2007, Analiza I: zapiski predavanj, 2010. Med 1974 in 1991 je bil soavtor 19 končnih poročil o raziskavah Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko Univerze v Ljubljani s področij: vektorske analitične funkcije, analitične funkcije v neskončno dimenzijah, funkcionalna analiza v linearnih topoloških prostorih, spektralni invariantni podprostori, spektralne konstrukcije navideznih predstavitev, spektralnost elementarnih operatorjev, posplošene ekstremne točke, Cauchyjeva funkcijska enačba.
• Kilar Bogdan
  Diplomiral je na Prirodoslovno – matematični fakulteti v Ljubljani, doktoriral 1971 na Tehniški Visoki šoli v Münchnu. Delal je na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, od 1985 kot izredni profesor. Ukvarja se z geodetsko astronomijo in višjo geodezijo. O tem je napisal knjigo Sferna trigonometrija z uporabo v geodeziji, Ljubljana 1983. Objavil je o znanstvenih in 45 strokovnih člankov in 3 visokošolske učbenike. Piše tudi v poljudne astronomske revije.  
• Klep Igor
  Je član Slovenske skupine za realno algebro in raziskuje razširitve realne algebre na nekomutativne strukture. Objavil je 32 izvirnih znanstvenih člankov, od tega 5 v letu 2011, 14 znanstvenih prispevkov na konferencah, 44 recenzij in ocen in 1 visokošolski učbenik z recenzijo Realna algebraična geometrija s poudarkom na realni algebri in pozitivnih polinomih, Ljubljana 2011, 159 strani. Objavljenih ima 25 predavanj na tujih univerzah. Bibliografski seznam se v 2011 konča pri številki 144.
• Križanič France
  Diplomiral je 1951 na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani, doktoriral pod mentorstvom prof. I. Vidava 1955 z disertacijo Linearni funkcionali v Banachovem prostoru in osnovni lemma variacijskega računa. Do upokojitve 1996 je bil univerzitetni profesor matematike, večinoma na oddelku za matematiko. Predaval je začetne tečaje visokošolske matematike, navadne in parcialne diferencialne enačbe, ob vpeljavi smeri tehniška matematika tudi računalniške predmete, specialna poglavja iz matematike za podiplomske študente fizike. Med prvimi v Sloveniji se je ukvarjal s funkcionalno analizo.
• Mavretič Anton
  Po tretjem letniku študija (do jeseni 1957) elektrotehnike na Univerzi v Ljubljani je na povabilo strica nadaljeval študij v Denverju  v ZDA. Diplomiral (pridobil naslov B. Sc.) je 1958, naziv magistra (M. Sc.)je dobil 1961. V akademskem letu 1961/62 je odslužil jugoslovanski vojaški rok in se 1962 vrnil v ZDA. Doktorski študij je po 2 letih zapustil in bil naslednji 2 leti zaposlen pri Westinghousu v Pittsbourghu.  Sodeloval je v razvoju eno-žarkovnega podajanja slike pri barvni televiziji. S študijem je 1965 nadaljeval in doktoriral je 1968 z disertacijo o merjenju elektronov v D plasti ionosfere. Naslednjih 10 let je raziskovalno razvojno delal na M. I. T. (Massachusetts Institute of Technology), Cambridge, MA, v centru za raziskave vesolja.  Pri projektih Voyager 1 in Voyager 2 je delal pri mikroelektroniki. Od 1978 -1980 je bil zaposlen na Harvard University, Center for Astrophysics, Harvard Observatory, Cambridge, MA. Od 1980 – 1995 je bil profesor na oddelku za elektrotehniko in računalništvo, Boston University, Boston, MA. Po upokojitvi 1995 je do 2003 delal v elektronski industriji. Od 2003 do 2004 je bil svetovalec pri Princeton  Power  System v New Jerseyu. V naslednjih 2 letih je bil samostojni svetovalec pri podjetju Veeco, ki dela pri naparevanju materialov na računalniške trde diske.  Opravljal je tudi dela sodnega izvedenca na področju patentnih sporov in pri arbitražah. 2005 se je na povabilo vrnil na univerzo v Bostonu na Oddelek za astronomijo, Center za fiziko vesolja, da bi skupaj s Theodorom Fritzem študiral fiziko pojavov v Van Allenovih pasovih. Mavretič  je gibanje vesoljskih plovil skozi področja visokoenergijskih delcev proučeval že prej, na M. I. T. in kasneje v Bostonu. Pri novem projektu, imenovanem LCI, je od 2005 do 2011 doktoriralo 5 kandidatov in 12 magistriralo.
• Petkovšek Marko
  Objavil je 44 znanstvenih člankov in 29 prispevkov (ter 30 povzetkov prispevkov) na mednarodnih znanstvenih konferencah,večino s soavtorji,nekaj strokovnih člankov in  5 poljudnih v Preseku, 4 visokošolske učbenike, od teh 3 s skupnim naslovom Izbrana poglavja iz računalništva.
• Prelovšek Peter
  Diplomiral je 1970 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani in tu 1975 doktoriral. Od 1971 dela na Inštitutu  Jožef Stefan. 1986-94 je bil vodja oddelka za teoretično fiziko. Od 1974 predava na oddelku za fiziko sedanje Fakultete za matematiko in fiziko, od 1989 kot redni profesor.  Strokovno se je izpopolnjeval na Tehniški univerzi v Münchnu, 1977-78, bil je večkrat gostujoči profesor na Tehniški visoki šoli v Zürichu, 1982, 1987-88, 1992, svetovalec pri Državnem laboratoriju v Los Alamosu, 1987, in gostujoči predavatelj na Visoki tehniški šoli v Lausanni, 1992. Sam ali s sodelavci je v mednarodnih fizikalnih revijah objavil več kot 100 člankov s področja trdnih snovi, faznih prehodov v feroelektrikih, inkomenzurabilnih struktur, koreliranih elektronov in visokotemperaturnih superprevodnikov. Za raziskave v teoriji inkomenzurabilnih  sistemov je 1985 prejel Kidričevo nagrado.
• Pucelj Ivan
  (Visoko, Ig, 24. novembra 1930)
• Sajovic Oton
  Objavil je 4 strokovne članke. Sam ali v soavtorstvu je spisal številne srednješolske učbenike: Trigonometrija in analitična geometrija za srednje šole, Ljubljana 1937, Fizika za sedmi in osmi razred srednjih šol in višje strokovne šole, Ljubljana 1939, skupaj z M. Adlešičem Trigonometrija za srednje šole, Ljubljana 1951, skupaj s F. Ahlinom in F. Jeranom Analitična geometrija v ravnini za srednje šole, Ljubljana 1952, visokošolska skripta Opisna geometrija ter, nista učbenika, Normalna aksonometrija, Ljubljana 1962 in Terminološki slovar opisne geometrije, Ljubljana 1975.
• Strnad Janez
  Napisal je več učbenikov, zlasti visokošolskih, Fiziko I – IV (1977-98), Razvoj fizike, 1996, tudi srednješolskih, in iz bolj specialnih področij, npr. kvantna teorija polja, uvodne informativne knjige. Napisal je okrog 30 strokovnih in poljudnih knjig, najbolj znana zbirka so Fiziki I – VII, 1995 – 2010 ( po avtorjevi oznaki »pripovedovanje zgodb«).
• Suhadolc Anton
  Diplomiral je 1957 in doktoriral 1965 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Izpopolnjeval se je na univerzah v Heidelbergu, 1961-63, in Madisonu (Wisconsin) v ZDA, 1970-71. 1959 je bil leto dni zaposlen na IJS, od 1960 naprej dela na FNT,od 1981 kot redni profesor. Predaval je linearno algebro, funkcionalno analizo, teorijo mere, teorijo navadnih in parcialnih diferencialnih enačb. Napisal je več visokošolskih učbenikov, npr. Potencialna teorija, 1995. Raziskoval je klasično in funkcionalno analizo in o tem napisal 3 strokovne monografije, Linearni topološki prostori I-II, 1979, 1987. Objavil je 15 znanstvenih in 30 strokovnih člankov in več kot 100 recenzij matematičnih knjig v Obzorniku za matematiko in fiziko in v Mathematical Reviews (Providence). 1974 je prejel Kidričevo nagrado, skupaj s S. Pahorjem.
• Ulčar Jože
  Objavil je 11 znanstvenih razprav, večinoma iz diferencialne geometrije in več člankov o metodiki pouka matematike. Skupaj z D. Mitrinovićem je napisal Differencial Geometry (Groningen, 1969). Bil je soavtor 2 zbirk nalog in avtor srednješolskega učbenika opisne geometrije. Sestavil je visokošolski učbenik analitične geometrije in vektorske algebre. Pripomogel je k razvoju makedonske matematične terminologije.     
• Vidav Ivan
  Profesor Vidav je bil  vsestransko najboljši in vzoren, najbolj spoštovan in najbolj priljubljen, učitelj več deset generacijam slovenskih matematikov in učiteljev matematike, njegova predavanja so bila neoporečno matematično stroga, a nazorna in razumljiva. Bil je mentor velikemu številu (16) doktorandov, toda za visokošolske učitelje so ostala merila enako stroga, kot jih je desetletja prej vpeljal profesor Plemelj. Je avtor visokošolskih učbenikov: Višja matematika I in II (kasneje skupaj s sodelavci Višja matematika I, II in III), Algebra, Afina in projektivna geometrija, Banachove algebre, Uvod v teorijo C* - algeber, Diferencialna geometrija v prostoru.
  Neprijetne vodstvene funkcije je opravil z enako natančnostjo in vestnostjo kot vsako drugo delo. Sodelavcem in študentom je bil  dobrodošel svetovalec v strokovnih in življenjskih problemih.
• Zupan Jure (starejši)
  Na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo je 1967 diplomiral iz fizike in 1972 doktoriral iz kemijske fizike. Izpopolnjeval se 1975 v Zürichu in 1978 v Bethesdi v Marylandu. v letih 1966 – 73 je bil zaposlen v IJS, od 1974 dela na Kemijskem inštitutu, od 1992 kot znanstveni svetnik. Kasneje je vodil laboratorij za kemometrijo. 1988 je bil izvoljen za rednega profesorja Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Kot gostujoči profesor je predaval na univerzah v ZDA, Nemčiji, Belgiji in Španiji. V letih 1988 do 2001 je bil predsednik nacionalnega znanstvenoraziskovalnega sveta Republike Slovenije, 2004 in 2005 minister za visoko šolstvo.

© Stanislav Pirnat, 2012 - 2016.

Predloge, dopolnitve in popravke lahko pošljete na stanislav@stanislavpirnat.si.

To delo je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco.